MAŠA S HRIBA »Maša! Mi daš prosim tvojo številko?« »Zakaj?« »Da te obvestim, če bo vadba odpadla. Samo tvoje številke še nimam.« »Aha, ja takoj. Ti jo napišem?« »Ja. In… Imaš v soboto zvečer mogoče čas?« »Me vabiš ven?« »Ja.« »Ne veš, da se igraš z ognjem?« »Zakaj?« Ostala sta sama pred telovadnico, vsi drugi so se že razkropili z armafleksi pod roko v novembrsko temo. »Saj veš, moj sloves. Uničevalka moških, razdiralka zakonov, požigalka prijateljstev…« »Nič ne vem in me tudi ne zanima.« »Zdaj bodo dodali še: pedofilka.« Nagnil je glavo nazaj in se glasno zasmejal. Malo je bil užaljen. Ima ga za mladiča. V tisočinki sekunde je pomislil, da bi se umaknil. Da bi odnehal. Zamahnil bi z roko in rekel, da se je samo šalil. Zaključil s »se vidiva naslednjič« in tudi on izginil proti svojemu avtu v vlažno temo. A v naslednjem trenutku se je zavedel, da ga samo preizkuša in da je le od njegove samozavesti odvisen končni razplet. Bo pogoltnil ego ali se ...