Moje mavrične zgodbe

O nas: Smo mami Jasna ter otroka Adam in Nawal. Radi gremo naokrog. Včasih blizu, včasih dlje. Včasih gre kaj narobe, večinoma ne. Glavno je, da si naredimo zabavno in lepo. Kadar ne potujemo, Jasna napiše in objavi kakšno zgodbo, ki ni povezana s potepi blizu in daleč. Ali pa tudi. Kakor se vzame. JASNA: Najrajši bi šla »povsod«. Kljub temu, da večino časa le sanjarim, mi vsake toliko uspe, da se premaknemo tudi kam dlje. Še vedno upam, da se mi nekoč izpolni otroška želja po enoletnem potovanju okrog sveta. Države, ki sem jih največkrat obiskala ali se v njih najdlje zadržala, so me tudi najbolj zaznamovale: Egipt, Komorski otoki, ter Nemčija in Francija. Države, v katere bi se odpravila že takoj jutri pa: Peru, Argentina, Finska, Brazilija, Namibija, JAR in Kenija. ADAM: Najrajši potuje z vlakom. Njegov cilj je, da obišče vseh sedem čudes sveta. Do sedaj je obiskal dve. Kadar ne potuje, najrajši od vsega igra nogomet. In pozimi smuča, če je sneg. NAWAL: Pot...

MEHIKA Aida Aida in jaz naslonjeni na piramido v Gizi marca 2007. V Mehiko sem si želela že dolgo. Skoraj tako dolgo kot sem poznala Aido. Morda le nekaj let manj. Aida je bila v času, ko sem živela v Egiptu, v tistih prvih šestih mesecih, moja najboljša prijateljica. Z njo sem šla prvič do piramid v Gizi, ko sva še obe bivali v hotelu v centru mesta. Potem je ona za več tednov odpotovala v Dahab   in na Sinaj, jaz pa sem si našla svoje prvo stanovanje v Dokkiju, blizu moje šole. Ko se je vrnila, sva se spet našli. Skupaj sva pohajali po mestu, ob svežih dopoldnevih v skoraj praznih kavarnah na prostem ponavljali arabščino, se v parku Al Azhar na robu mesta čudili preprostemu užitku ležanja na travi ter v neskončnih pogovorih razpravljali o vsem mogočem: od Kaira in Egipta, do družinskih in ljubezenskih tem, o značilnostih najinih domačih mest in pokrajin, o vzrokih za potovanja kakršno je bilo najino in še o vsem, kar je prišlo vmes. Na ulico Taalat Harb sva h...